Striktno spoštovanje Odloka o posebni rabi javnih površin in odreditev umika zvočnikov iz javnih površin v lasti ali upravljanju MOL. Zvočniki niso dopusten element gostinskih vrtov na javnih površinah.
Strožji nadzor nad izvrševanjem prvega ocenjevanja hrupa ter občasnega ocenjevanja hrupa v okviru obratovalnega monitoringa ter redni (nenapovedani) usmerjeni nadzori nad spoštovanjem mejnih vrednosti hrupa.
V stanovanjskih hišah, kjer so gostinski obrati neposredno prostorsko povezani z bivalnimi površinami (strop, zidovi) se prepove obratovanje v podaljšanem delovnem času, če tako zahteva lastnik dotičnega stanovanja. Obratovanje lokalov po 22. uri je namreč izjema od pravila, tako meni sodišče, zato je primarno treba skrbeti za interese sosedov. Svobodna gospodarska pobuda je omejena z javno koristjo in potrebo po varstvu pravic in svoboščin drugih!
Ustavljamo komercializacijo javnih površin, zavzemamo se za zmanjšanje površin gostinskih vrtov in zmanjšanje števila komercialnih prireditev na javnih površinah in v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Jakost zvočnikov na javnih prireditvah se zmanjša za vsaj 10 decibelov. Občinski organ mora zagotoviti redni nadzor nad uporabo zvočnih naprav na shodih in prireditvah.
Zadeva: Stališče glede pobude gostincev za spremembo urbanističnega soglasja (št. 06100-1258/2023-26) po katerem bi bili na javnih površnah v sklopu gostinskih vrtov izrecno dovoljeni zvočniki (stališče na nastalo po dialogu s predstavniki občine)
Leta dopuščanja ravnanj, ki kršijo določbe Odloka o posebni rabi javnih površin, so pripeljala do eskalacije zvočnega onesnaževanja v mestnem jedru. Gostinski obrati brez zadržkov širijo svojo dejavnost na javne površine, nameščajo zvočnike in ostalo gostilniško opremo, ki smo jo še pred kratkim srečevali v notranjosti lokalov in si prisvajajo javni prostor. Ali občina ob tem še vedno drži fige v žepu, ker biznis teče ali pa se odločevalci mimo sprehajajo tudi s cmokom v grlu je vprašanje na katerega ne bomo dobili uradnega odgovora. Dejstvo pa je, da so ravnanja občine, dovolj zgovorna, da si lahko ustvarimo lastno sliko.
Zvočniki so postali neizogiben del mestne pokrajine, čeprav tja se sodijo. Od jutra do noči, poleti in pozimi, se glasba razlega iz vseh kotov – s fasad, okenskih polic, senčnikov in miz. Čeprav posamezni zvočniki z ambientalno glasbo brez poudarjenih nizkih tonov v dovoljeni jakosti (pod 60 decibelov) morda ne predstavljajo težave, skupni učinek več zaporednih lokalov povzroča hrup, ki lahko moti goste, zagotovo pa moti stanovalce. Posebej problematične so lokacije, kot je Ribji trg, kjer je normalno bivanje skorajda onemogočeno. Seveda to ne pomeni, da ne obstajajo posamezni lokali na drugih lokacijah, ki so enako ali celo bolj moteči.
Občina kljub pritožbam stanovalcev ne izvaja učinkovitih ukrepov. Namesto da bi zaščitila pravice svojih občanov do mirnega življenjskega okolja, se zdi, da bolj skrbi za interese turistov in gostinskih obratov. To navkljub odgovorom, da dela vse kar je v njeni moči, potrjuje s svojimi ravnanji – npr. čisto svež podpis pod predlog Združenja Občin Slovenije, ki bi hrup iz akustičnih aparatov v sklopu novega Zakona o javnem redu in miru obravnaval kot prekršek le, če moti več oseb – v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami posameznika. Ves čas smo priča figam v žepu. In ravnanjem, ki (bi) zakonodajo na tem področju, namesto, da bi jo izvajala ali zaostrovala, celo blažila.
Čas je, da občina začne dosledno izvajati svoje pristojnosti in preneha s predlogi, ki škodujejo občanom. Predlagamo naslednje ukrepe:
Občina ne more več opravičevati svoje neaktivnosti s pretvezo prelaganja odgovornosti na državne inšpekcijskih organov. Če je resnično prepričana, da je čas za kaznovalno politiko kot je razbrati iz komunikacije, ki smo jo imeli, naj začne tam, kjer ima pristojnost in mehanizme – na javnih površinah. Stanovalci si zaslužimo mirno življenjsko okolje, ki nam ga zagotavlja Ustava. Navedeno stanje je posledica ravnanj občine.
Status: Aktivno.
Zadeva: Poziv občini k nadzoru nad izvrševanjem dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v letu 2025
MOL je v letu 2024 izdala 185 dovoljenj za uporabo zvočnih naprav, kar je +17% povišanje v primerjavi z letom 2023.
Status: Aktivno. Glede na število izdanih dovoljenj je bila iz naše strani poslana pobuda za začetek izvajanja nadzora, natančno analizo prejetih pritožb in določitev mikrolokacij na katerih se bo nadzor izvajal. Odziv občine še čakamo.
Zadeva: Odločitev Ustavnega sodišča glede pristojnosti nadzora nad hrupom
Ustavno sodišče je z odločbo P-2/24 z dne 6.2.2025 - gre za primer reševanja spora glede pristojnosti nadzora nad izvrševanjem dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom med IRSOE in občinsko upravo občin Dolenjske in Bele krajine - odločilo : »Za nadzor nad izvrševanjem dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in obravnavo prijav glede čezmerne obremenitve okolja s hrupom v nasprotju z dovoljenjem je do ugotovitve kršitev iz 17. člena Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, pristojen pristojni občinski organ«.
Status: Zaključeno. Zaključeno. Za nadzor nad izvrševanjem dovoljenja za začasno obremenitev okolja s hrupom in obravnavo prijav v okviru shodov in javnih prireditev je odgovorna občina in ne IRSOE.
Vprašanje (ne)transparentnosti MOL
Na Mestno občino Ljubljana (MOL) smo naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v povezavi z izvajanjem projektov, ki so predmet javnega interesa in zadevajo naše skupno delovanje. Inšpektorat MOL je zahtevo zavrgel s sklicevanjem na 5. in 17. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ker civilna iniciativa naj ne bi bila pravna ali fizična oseba, kar pomeni, da ne more biti prosilec za dostop do informacij. Takšen odziv odpira več vprašanj glede transparentnosti in potencialno diskriminatornega ravnanja MOL.
Pomembno je izpostaviti, da je Inšpektorat MOL zahtevo zavrgel, ne da bi upošteval svojo obveznost iz 18. člena ZDIJZ. Ta člen določa, da mora organ v primeru nepopolne zahteve prosilca pozvati k dopolnitvi v določenem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, ter nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Namesto tega se je organ takoj skliceval na procesne tehnikalije, kar kaže na nepripravljenost za sodelovanje, prav tako pa daje vtis, da Inšpektorat MOL ne želi posredovati zahtevanih informacij v javnost. To še posebej izstopa v luči zavlačevanja z odgovorom do zakonsko maksimalno dovoljenega časa odziva.
Informacije, ki smo jih zahtevali, so javnega značaja in bi morale biti dostopne vsakemu državljanu, ne glede na obliko združevanja prosilcev. Ravno to je ključno za spodbujanje sodelovanja civilne družbe in zagotavljanje transparentnosti delovanja lokalnih oblasti.
Odziv Inšpektorata MOL ponavlja vzorec selektivne uporabe zakonodaje. Medtem ko se MOL strogo drži zakonodajnih določb, kadar gre za zavračanje dostopa do informacij javnega značaja, pa popolnoma zanemarja svoje obveznosti v drugih situacijah – kot na primer v primeru odstranitve zvočnikov iz javnih površin. Iz kronologije informacij, ki so bile predmet naše zahteve (Tukaj), je razvidno, da MOL ignorira zahteve po pridobitvi ustreznih dovoljenj ali spoštovanju predpisov, ko ji to ustreza. Hkrati pa se v situacijah, ko bi morala zagotoviti transparentnost in dostop do javnih informacij, sklicuje na tehnikalije in proceduralne ovire.
To izkazuje selektivno uporabo zakonodaje, kar je nedopustno, saj spodkopava temeljna načela zakonitosti in odgovornosti. Načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vse situacije obravnavajo enotno, brez diskriminacije, kar pa v tem primeru ni bilo spoštovano. Ta praksa ne samo, da zmanjšuje zaupanje v delovanje lokalnih oblasti, ampak tudi pomeni resen korak nazaj pri zagotavljanju odprtosti in odgovornosti javnih organov do svojih občanov.
Pozivamo vse člane, ki bi bili pripravljeni formalno nastopiti kot prosilci (fizične osebe), da se javijo. Tako bomo lahko zahtevo dopolnili v skladu z zakonskimi zahtevami in nadaljevali prizadevanja za pridobitev informacij, ki so ključnega pomena za naše skupno delovanje.
Vaša podpora je ključna za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti lokalnih oblasti.
Hvala za vaše sodelovanje in zaupanje.
Status: Aktivno.
Zadeva: Poziv MOL k nadzoru nad izvrševanjem dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v sklopu prireditev December v Ljubljani 2024
Na pristojni oddelek MOL je bil konec novembra 2024 naslovljen zgoraj navedeni poziv. Inšpektorat MOL je nanj odgovoril, da bodo »v mesecu decembru 2024 izvajali redne nadzore v Centru skladno s pristojnostmi, katere ima Inšpektorat MU MOL. Naše pristojnosti izhajajo iz občinskih odlokov ter zakonov, so pa tudi navedene na naši spletni strani. Prijave za bodoče, še negotove kršitve ne moremo vnaprej odstopati Inšpektoratu RS za okolje in prostor. S svojo pobudo za nadzor pa se lahko obrnete neposredno nanje.«
Na vprašanje, da nam Ljubljančanom, ki živimo v centru mesta ni jasno kako točno bodo glede na pristojnost ukrepali in, da prosimo za konkretno pojasnilo kakšne ukrepe bodo izvedli in kako nameravajo meščane, ki s(m)o v vplivnem območju zaščititi pred prekomernim hrupom, do katerega lahko pride, če organizatorji ne bi spoštovali določil elaboratov o emisijah hrupa oziroma bi posledično kršili določila izdanih dovoljenj, ki naj bi zagotavljala, da hrup na decembrskih prireditvah ne bo presežen, Inšpektorat MOL ni podal odgovora. Kakšen, če sploh, nadzor bo, ni jasno.
S pozivom smo seznanili tudi Inšpektorat RS za okolje in energijo (IRSOE) in pristojni organ, zadolžen za spoštovanje določb Zakona o varstvu okolja in Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, tj. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s pozivom, naj, v kolikor pristojni občinski organ MOL ne bo zagotovil ustreznih ukrepov in nadzora nad izvrševanjem izdanih dovoljenj za začasno prekomerno obremenitev okolja ustrezno ukrepajo nad morebitnim neukrepanjem pristojnega občinskega organa.
Vabimo vas, da nas na elektronski naslov ljubljana.brezhrupa [afna] gmail.com obvestite o kršitvah, težavah in prekomernem hrupu s strani organizatorjev dogodkov ali gostincev v omenjenem obdobju.
Status: Zaključeno. Odgovor Inšpektorata MOL: »Čezmerne obremenitve s hrupom nismo nadzirali, saj ne gre za naše področje nadzora.«
Več aktivnostiZadeva: Poziv za oddajo podpisa podpore za razpis naknadnega referenduma o »Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib«
Pridružili smo se pozivu ljubljanske mestne iniciative za ohranitev Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki se zavzema za demokratično, transparentno in strokovno sprejemanje odločitev, glede na potrebe prebivalcev in okolja, ne pa kapitala in ozkih zasebnih interesov.
Vse vabimo, da iniciativo podprete ter oddate PODPIS ZA RAZPIS referenduma.
Kot ste seznanjeni, je Ljubljanski mestni svet na pobudo župana po hitrem postopku brez strokovne presoje in javne razprave sprejel škodljive spremembe odloka, s katero je iz odločanja o primernosti posegov in dogodkov v varovanem krajinskem parku izločil nacionalno strokovno inštitucijo - Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki že vse od uveljavitve Odloka o krajinskem parku leta 2015 zgledno bdi nad njegovim sonaravnim upravljanjem.
Vsi občani in občanke imamo pravico sodelovati pri odločanju o našem lokalnem okolju, kako z njim ravnati, kako ga očuvati pred požrešno komercializacijo in samopašno oblastjo. Nezaslišano se nam zdi, da župan občine Ljubljana, povsem samovoljno upravlja z zadevami javne koristi ter naduto spreminja in sprejema odločitve povsem mimo stroke in brez javne razprave. Mej za župana v MU MOL očitno ni, meje mu moramo postaviti Občani in Občanke!
Več o razlogih za referendum in navodila za oddajo podpisa lahko preberete na spletni strani zakrajinskipark.si
Status: Zaključeno. Za razpis referenduma ni bilo zbranih dovolj podpisov, vsekakor pa iniciativa ni bila neuspešna, saj je v pripravo upravljavskega načrta za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga pripravljata občina in podjetje Voka Snaga, vključenih tudi nekaj strokovnjakov, ki jih je predlagala civilna družba. Načrt naj bi bil pripravljen decembra.
Javno pismo Mestnemu svetu MOL pred julijsko sejo na kateri je predvideno glasovanje o Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s katerim se iz odločanja o izvedbi javnih prireditev na tem območju izloča Zavod za varstvo narave RS, ki mora po trenutno veljavnem Odloku za vse prireditve v krajinskem parku Tivoli izdati predhodno soglasje na podlagi ugotovitve, da ravnanja, posegi, dejavnosti ali ukrepi, ki so izjemoma dovoljeni, ne bodo ogrozili varstvenih ciljev krajinskega parka in so skladni z njimi.
Link: Javno pismo
Status: Aktivno. Kljub nasprotovanju civilne družbe in obstukciji celotne opizicije je 24 mestnih svetnikov iz Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda podprlo sporen Odlok, s tem pa glasovalo v nasprotju z javno koristjo. Poimenski seznam svetnikov, ki so glasovali v nasprotju z vsemi etičnimi in moralnimi standardi, ter v nasprotju z zakonsko določenimi smernicami in mnenjem stroke bomo objavili, ko jih prejmemo. Stranka Vesna je ob tem napovedala občinski referendum, upamo pa tudi, da bo ZRSVN sprožil ustavno presojo. Pozivamo vas, da podprete aktivnosti stranke Vesna in pomagate ustaviti škodljivo avtokratnost in teptanje demokracije mestne uprave MOL.
Zadeva: Predlogi in komentarji na predlog Zakona o gostinstvu (ZGos-1; Vladni akt št. 2024-2180-0015), ki je bil v javni razpravi do 17.6.2024.
Ugotavljamo, da je predlog v delu, ki se nanaša na obratovanje gostinskih obratov po 22.00 uri neustaven in zato nedopusten, saj dejansko izvotli pravico do pravnega sredstva (25. člen URS) in grobo posega v osnovna načela pravne države ko svobodno gospodarsko pobudo postavlja pred javno korist (74. člen URS), ki je v tem primeru vsaj pravica do miru in nočnega počitka (8. člen ZJRM-1), ki je zajeta s pravicami do dostojanstva in varnosti ter varstva pravic zasebnosti ter osebnostnih pravic (34. in 35. člen URS) in sicer v delu, ki uzakonja redni delovni čas gostinskih obratov do 2. ure zjutraj, pooblastila za določanje časovnih mej obratovalnega časa pa v celoti prenaša na organe lokalnih skupnosti. Predlog namreč dopušča, da občine sprejmejo akt, po katerem bodo lahko vsi lokali na določenem območju obratovali v rednem obratovalnem času do 2. ure zjutraj, ne glede na motnje, ki bi jih povzročali bližnjim stanovalcev, občine pa ne bi bile dolžne voditi upravnih postopkov, s tem pa bi prenehala tudi pravica do rednih in izrednih pravnih sredstev po Zakonu o upravnem postopku.
Da bo vsaj Mestna občina Ljubljana ravnala na način, da bi se v največji možni meri izognila kakršnimkoli upravnim postopkom je več kot očitno že iz večkratnih opozoril Varuha človekovih pravic, ki zaključuje, da ravnanja MOL že sedaj, ko upravne postopke mora voditi po ZUP, vzbujajo utemeljen sum samovolje in zlorabe oblasti, ki de facto izničujejo pravico potencialno prizadetih posameznikov do učinkovitega pravnega sredstva, posameznike, ki sami niso stranka konkretnega postopka, bi pa odločitev MOL nanje lahko vplivala, pa MOL dojema kot nepotrebno oviro.
Zaključujemo, da je predlog v delu, ki se nanaša na obratovalni čas gostinskih obratov tako očitno v nasprotju z Ustavo RS in z vsemi obstoječimi načeli pravne države in to ob vseh opozorilnih signalih s katerimi je pripravljalec zagotovo seznanjen pri čemer imamo v mislih predvsem zaskrbljujočo situacijo v Novem mestu, da je popolnoma nerazumljivo, da je sploh prišel v javno obravnavo ter smo podali predlog, ki je v skladu z načeli pravne države in ohranja pravico učinkovitega pravnega sredstva ter enakosti pred zakonom.
Status: Zaključeno. Kljub nasprotovanju civilne družbe in obstukciji celotne opizicije je 24 mestnih svetnikov iz Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda podprlo sporen Odlok, s tem pa glasovalo v nasprotju z javno koristjo.
Zadeva: Predlogi in komentarji na Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Vladni akt št. 2024-2570-0006).
Na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo so bili poslani komentarji na predlog nove Uredbe. Uvodoma ugotavljamo, da je pravna podlaga za Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah, torej drugi odstavek 18. člena za izvrševanje prvega odstavka 141. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) ter prvi odstavek 9. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11) neustrezna in zato nedopustna, saj navedeni členi v podzakonskih aktih in uredbah vladi dopuščajo zgolj opredelitev podrobnejših določil v primeru običajnih pogojev obratovanja naprav ali opravljanja dejavnosti, torej zgolj v primeru, ko mejne vrednosti niso presežene in se dosežena raven varstva okolja ne poslabša, hrup pa ne povzroča čezmernega obremenjevanja okolja. V kolikor bi bil predlog Uredbe sprejet je v nasprotju z 16. členom ZVO-2 in Ustavo RS saj poskuša urejati materijo, ki bi se morala skladno s pravno ureditvijo urejati v zakonu, ne pa v uredbi. Nadalje ugotavljamo, da tudi, če bi bila pravna podlaga ustrezna, predlog v ničemer ne rešuje ključnih težav realnih obremenitev okolja s hrupom in celo poslabšuje že tako neustrezno ureditev. Zaključujemo, da predlog Uredbe ne zasleduje osnovnega poslanstva zaščite prebivalcev Slovenije pred prekomernim hrupom in je v neskladju z Zakonom o varstvu okolja, Ustavo RS, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in Aarhuško konvencijo.
Status: V reševanju. Pričakujemo, da bo ustrezno popravljen predlog ponovno posredovan v javno razpravo.
Zadeva: Obvestilo o ustanovitvi in pobuda za redni nadzor Inšpektorata MOL nad spoštovanjem Odloka o posebni rabi javnih površin vezanega na nedopustno rabo zvočnih naprav na javnih površinah.
Svet Četrtne skupnosti Center je na svoji 13. seji, 20. marca 2024 obravnaval obvestilo o ustanovitvi Civilne iniciative Ljubljana brez hrupa in sprejel sklep, da se je seznanil z obvestilom o ustanovitvi Civilne iniciative Ljubljana brez hrupa, razume prizadevanja za zmanjšanje hrupa in umik zvočnikov z javnih površin v mestnem središču ter ga v nadaljnjo obravnavo posreduje Inšpektoratu Mestne občine Ljubljana in Inšpektoratu RS za okolje in energijo, s pozivom za redni nadzor. S sklepom in obvestilom seznani tudi Mestnega menedžerja Matica Bizjaka in Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL.
Status: Rešeno. Pričakujemo, da bo Inšpektorat MOL v skladu s svojimi pooblastili lokacijo zvočnikov preverjal v sklopu rednih usmerjenih nadzorov gostinskih vrtov in v primeru ugotovljenih kršitev odredil umik iz javnih površin.
Zadeva: 90000-15/2023-12 Mestni svet MOL: »Na gostinskih vrtovih, ki stojijo na javnih površinah v lasti ali upravljanju MOL lahko inšpekcijski organ MOL odredi odstranitev zvočnikov, ki ne sodijo med gostinsko opremo, ki jo je skladno s 13. členom Odloka o posebni rabi javnih površin dopustno postaviti na javne površine.«
Status: Zaključeno. Zvočniki niso dopusten element gostinskih vrtov na javnih površinah.
Zadeva: 06184-2/2024-8 Inšpektorat za okolje in prostor (IRSOE): »Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05 in 44/22 – ZVO-2)v 15. členu določa, da mora pristojni občinski organ zagotoviti redni nadzor nad izvajanjem ukrepov zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah, določenih v dovoljenju iz 6. in 11. člena te uredbe, ter redni nadzor nad uporabo zvočnih naprav na shodih in prireditvah, za katere jim je bila posredovana prijava iz prejšnjega člena, in nadzor nad vodenjem evidenc o shodih in prireditvah na prireditvenih prostorih. Če v okviru nadzora nad izvajanjem oziroma potekom shodov ali prireditev pristojni občinski organ ugotovi določene kršitve, mora o tem obvestiti pristojnega inšpektorja.«
Status: Zaključeno. V letu 2023 je bilo na področju Ljubljane izdanih 158 dovoljenj za čezmerno obremenitev okolja. Občina ni izvedla nobenega nadzora, čeprav bi ga glede na zakonodajo morala. Trdijo da: »je bila na njih naslovljena samo ena pritožba in, da so glede na okoliščine presodili, da nadzor nad izvrševanjem izdanih dovoljenj ni bil potreben.« To ne drži, saj je bilo pritožb samo na portalu Pobude meščanov več 10.
Preko Četrtne skupnosti Ljubljana Center je bila v reševanje pristojnemu oddelku MOL poslana pobuda, da se razjasni kdo, v kakšnih okoliščinah in na kakšen način je pristojen za nadzor nad nameščanjem zvočnikov na javnih površinah v sklopu gostinskih vrtov, ki jih v najem daje MOL. Oddelek za urejanje prostora MOL je namreč mnenja, da zvočniki glede na Odlok o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 105/15 z dne 30. 12. 2015) ne sodijo med dopustne elemente gostinskih vrtov na javnih površinah, medtem ko OGDP meni, da občina nad tem nima pristojnosti.
Status: Zaključeno. Zvočniki niso dopusten element gostinskih vrtov na javnih površinah.
Preko Četrtne skupnosti Ljubljana Center in ob soglasni podpori vseh članov ter ob podpori Policije je bila septembra v reševanje pristojnemu oddelku MOL poslana pobuda za spremembo oziroma dopolnitev Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 105/15 z dne 30. 12. 2015) na način, da v primeru pritožb stanovalcev občini daje možnost, da uporabo akustičnih aparatov na dotični javni površini prepove.
Status: Zaključeno. Zvočniki že glede na obstoječ Odlok o posebni rabi javnih površin niso dopusten element gostinskih vrtov na javnih površinah.
Čas je, da se MOL resneje posveti tej nadležni problematiki!
Spraševali ste nas, kako se nam lahko priključite. Veliko nas je, ki si želimo sprememb, pa se drugače kot preko spletnih kanalov težko najdemo. Dolgo smo razmišljali, kako razširiti našo iniciativo. Nas povezati. Vzpostaviti širšo skupnost. In smo našli način. Ker družbene spremembe lahko dosežemo samo skupaj.
Soglašam, da mi Civilna Iniciativa Ljubljana brez hrupa pošilja obvestila o kampanjah, akcijah in projektih. Od obvestil se lahko kadarkoli odjavite. Kako varujemo osebne podatke si lahko preberete na: www.ljubljana-brezhrupa.si/varstvo-zasebnosti.html
V zvezi z vašimi pravicami ali vprašanji glede osebnih podatkov se lahko obrnete na ljubljana.brezhrupa [afna] gmail.com. Če ne želite, da vas vodimo kot podpornika, nam lahko to kadarkoli sporočite na e-mail ljubljana.brezhrupa [afna] gmail.com in bomo vaše podatke izbrisali iz seznama podpornikov.
Smo skupina Ljubljančanov, ki se zavzemamo na mesto brez nepotrebnega hrupa. Mesto, kjer se bomo lahko srečevali, kramljali, živeli in spali, brez nepotrebnega zvočnega onesnaževanja iz akustičnih aparatov (na javni površini, a večinoma v lasti gostinskih obratov).
Smo skupina Ljubljančanov, ki si želi, da Ljubljana razvija svojo gostinsko ponudbo, a ne na račun zvočnega teroriziranja, ki ga v mestnem jedru izvajajo nekateri gostinci in nekateri organizatorji javnih prireditev.
Smo skupina Ljubljančanov, ki se zavzema za spremembo podcenjujoče obravnave MOL in Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet in si želi konstruktivnega dialoga v smeri izboljševanja kvalitete bivalnega okolja.
Smo skupina Ljubljančanov, ki si želi, da nas MOL upošteva kot enakovrednega sogovornika.
Veliko nas je, ki si želimo sprememb. Dolgo smo razmišljali, kako razširiti našo iniciativo. Nas povezati. Vzpostaviti širšo skupnost. In smo našli način. Ker družbene spremembe lahko dosežemo samo skupaj.
Pridružite se civilni iniciativi LJUBLJANA BREZ HRUPA.
Skupaj recimo NE hrupu iz zvočnikov!